Ognjičevi cvetovi (latice) - suhi

Ognjič in njegove zdravilne lastnosti

Ognjič se ponaša tudi z drugimi posebnimi imeni, in sicer babji prstanec, sončica, primožek, ognjec, ringelc, meseček ali neven.

Latinsko ime za ognjič je Calendula officinalis. Ime calendula izhaja iz izraza kalende, ki pomeni prvi dan v mesecu. Rimljani so bili namreč prepričani, da ognjič zacveti vsak prvi dan v mesecu. Najznačilnejše slovensko ime, po katerem ga poznajo naše babice, je vremenar, saj ga štejemo med napovedovalce vremena. Če so njegovi cvetovi po osmi uri zjutraj še vedno zaprti, je to znak, da bo deževalo. V starem Egiptu so ga uporabljali za pomlajevanje, v srednjem veku pa so pod posteljo raztresali vence ognjiča, saj naj bi varoval med spanjem in uresničeval sanje.
Ognjič je prezimna enoletnica, ki spada v skupino nebinovk (Asteraceae). Sejemo ga jeseni ali spomladi, lahko pa se zaseje tudi sam. Cvetovi ognjiča so rumene ali oranžne barve. Listi so lepljivi in rahlo dlakavi. Rastlina zraste do 60 centimetrov visoko.
Uporabljamo le ognjičeve cvetove. Cele rastline se skorajda ne uporablja ali zelo redko. Ognjič cvete od začetka poletja do sredine jeseni. Oranžne ali rumene jezičaste cvetove, ki imajo značilen vonj in malce aromatičen okus, nabiramo od junija do oktobra po nekajdnevnem obdobju lepega vremena. Posušene cvetove hranimo v zaprtih steklenih kozarcih. Ognjič vsebuje številne zdravilne učinkovine, ki so jih s pridom izkoriščali že stari Egipčani, v ljudski medicini pa se veliko uporablja še danes.

Eterično olje ognjiča deluje proti mikrobom, ki se naselijo na sveže rane ali ustno sluznico. S tem pospeši nastanek novih, zdravih celic. Saponini preprečujejo naselitev glivic na koži, ki se pogosto pojavljajo predvsem na področju med prsti in notranji strani stegen. Zaradi triterpenskih alkoholov, ki preprečujejo oziroma zmanjšujejo vnetje, je uporaba ognjiča pogosta pri zdravljenju kožnih poškodb. Ognjič podobno učinkuje kot arnika. Ker pa pri tem ne draži kože, ga pri občutljivi koži in koži, nagnjeni k alergijam, pogosto uporabljamo namesto arnike. Polisaharidi v ognjiču stimulirajo imunski sistem.

Ognjič je varna zdravilna rastlina in ob ustrezni uporabi ne povzroča neželenih stranskih učinkov. Ker ne vsebuje seskviterpenskih laktonov, tako kot druge rastline iz iste družine. Le redko pride do alergične reakcije. Zaradi možnosti uporabe in prijetnega vonja najdemo v lekarnah in specializiranih prodajalnah različne izdelke iz ognjiča. Med priljubljene izdelke sodijo negovalne kreme za roke in obraz, mazila za hitrejšo obnovo poškodovanih delov kože, čaji in tinkture za lajšanje želodčnih težav.

Poparek, čaj, tinktura iz ognjičevih cvetov: uporabljamo notranje za lajšanje želodčnih težav. Pospešuje izločanje žolča in s tem posredno zmanjša količino holesterola v krvi. Čaj se pripravlja tudi za izpiranje ustne votline ali za celjenje ran. V kombinaciji z drugimi čaji se uporablja za pomiritev kašlja in lajšanje menstrualnih težav. Poparek pripravimo tako, da eno do dve žlički posušenih ali svežih cvetov prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 10 minut. Tinkturo pripravimo iz 10 gramov suhega ognjiča, ki ga prelijemo z 200 mililitri 70-odstotnega etanola.

Ognjičevo mazilo: se uporablja zunanje ob pojavu krčnih žil ali vnetju ven. Mazilo je uporabno tudi za mazanje turov (gnojno vnetje kože in podkožja), udarnin, razjed, ran in oteklin. V ljudski medicini se mazilo uporablja tudi za razna glivična obolenja, ki se pojavijo med prsti na nogi in notranjem delu stegen.

Kulinarika: mlade ognjičeve listke lahko dodajamo solatam, posušene ali sveže venčne liste pa dodajamo rižotam, juham in omakam. Zaradi flavonoidov (rastlinsko barvilo) dajo cvetovi jedem rumeno barvo. Jedi ob manjših količinah ne dobijo posebnega okusa, ob večjih pa postane okus rahlo grenek. Gurmani si radi pripravljajo ognjičevo maslo. Pripravimo pa tako: 120 gramov mehkega masla penasto vmešamo in dodamo dve žlici cvetov ognjiča, ščepec cimeta in limoninega soka po okusu.
Vir: druzina.enaa.com

Pripravimo si lahko tudi ognjičevo olje. In sicer potrebujete eno skodelico suhih ognjičevih cvetov in olje z dolgo obstojnostjo oz. rokom trajanja, kot na primer jojobino olje, olje makadamije, oljčno olje, ipd. Skodelico suhih cvetov ognjiča zalijete z litrom izbranega olja. Posodo s to mešanico postavite v drugo posodo z vodo ter vse skupaj segrejte na 50-55 stopinj celzija. Nikakor ne več, saj lahko olje in zelišče prekuhate in uničite koristne lastnosti obojega. Počasi kuhajte na navedeni temperaturi kakšno uro, uro in pol. Ko se olje malo ohladi, vse skupaj precedite z gazo. Na tak način lahko maceriramo tudi druga zelišča, kot na primer sivkine cvetove, poprovo meto, žajbelj, rožmarin, materino dušico,...