Sečnina je eden najpomembnejših končnih produktov razgradnje beljakovin pri sesalcih. Največ se je izloči z urinom, nahaja pa se tako rekoč v vseh telesnih tekočinah. Sečnina je bila v 19. stoletju prva sintezno pridobljena organska spojina, zato je skrb, da bi jo pridobivali z izolacijo iz živali, odveč!

Učinkovitost sečnine v koži temelji na številnih lastnostih, od katerih je najpomembnejša sposobnost hidratacije kože. Začetek dermalne uporabe sečnine v terapevtske namene sega v leto 1932, ko so za zdravljenje ekcema priporočali kremo za roke, ki je vsebovala sečnino. V 60. letih prejšnjega stoletja je bilo dokazano njeno vlažilno delovanje v roženi plasti kože, ki je bilo posebej izrazito pri stanjih kože, kjer prihaja do motenj poroženevanja: nevrodermitis, psoriaza, ekcemi različnih genez, kot tudi pri srbenju, ki je posledica izsušitve kože. Pri simptomu "suhe kože", ki ni nujno posledica staranja, ampak ga opažajo tudi pediatri, so ugotovili 50 % znižanje vsebnosti sečnine v obolelih predelih kože. Največjo, kar 85 % izgubo tega naravnega vlažilnega faktorja so izmerili v koži pacientov z nevrodermitisom. Danes sta uporabi sečnine v kozmetiki in dermatologiji dobro utemeljeni in se med sabo prepletata. Lahko jo vsebujejo zdravilna mazila za našteta stanja, lokalni terapevtiki s kortikosteroidi, antimikotiki, tretinoinom (sečnina prav tako pospešuje penetracijo drugih učinkovin) ali kozmetika. Slednja je namenjena tudi negi po ozdravljenju ali med izbruhi bolezni, torej za profilaktično rabo. Vsekakor takšna nega ohranja kožo lepo, pa tudi zdravo!

Osnovni pogoj za vgraditev spojin v kozmetične izdelke je, da po njihovi absorpciji v vrhnjico kože ne pride do kakršnihkoli drugih učinkov na telo, razen na kožo. Po absorpciji sečnine so izključene alergijske in fotoalergijske reakcije. Učinkovina je praktično brez neželenih učinkov. V kozmetične izdelke se sečnina vgrajuje z namenom vlaženja kože, saj povečuje sposobnost rožene plasti za vezavo vode. Pri difuziji v roženo plast prekine vodikove vezi v proteinski strukturi desmosomov. Tako se prekine celovitost epidermalnega keratina in se izpostavijo vezivna mesta za vodo. Keratin torej v prisotnosti sečnine veže več vode. Intracelularno količino vode pa sečnina poveča tako, da jo veže v lastno kristalno strukturo. Sečnina opravlja na ta način vlogo pravega vlažilca, ne le "humektanta". Slednji, med katerimi sta znana glicerol in propilenglikol, imajo sicer sposobnost vezave vode, vendar lahko odtegnejo vodo poroženeli plasti kože, kar kožo dodatno izsuši.

Keratoplastičen učinek sečnine v običajno uporabljanih koncentracijah, ki zrahlja medcelične povezave v koži, naredi kožo tudi bolj mehko. Sečnina deluje protimikrobno, saj odvzema vodo mikroorganizmom in tako upočasni njihovo rast. Deluje kot pufer in vzdržuje primerno kislost in s tem fiziološko ravnotežje na površini kože. Pri izsušeni, starajoči se ali občutljivi koži je pomemben tudi njen učinek na pomirjanje srbenja in zmanjševanje dovzetnosti kože za okužbe in vnetja.

Preglednica 2: Dermatološke lastnosti sečnine

Učinkovitost kozmetičnih in zdravilnih dermalnih pripravkov je odvisna od treh dejavnikov: lastnosti vgrajene učinkovite substance, uporabljene podlage in stanja kože. Čim večja je podobnost v sestavi pripravka in hidrolipidnega filma na površini kože, tem bolje koža pripravek prenaša. Za nego suhe kože se načeloma priporočajo emulzije (poltrdne kreme ali tekoče emulzije), ki vsebujejo več lipofilne faze, za nego mastne kože pa tiste z več hidrofilne faze. Zdrava koža brez vnetnih sprememb prenese koncentracije sečnine do 20 %. Pri kroničnih, vnetnih boleznih naj ne bi koncentracija sečnine presegla 5 do 10 %. Če gre za akutno vnetje, lahko že koncentracije nad 5 % povzročijo pekoč občutek na koži. 5 % sečnina, vgrajena v mazilno podlago, se iz previdnosti priporoča tudi za dojenčke in majhne otroke ter jo največkrat najdemo v kozmetičnih izdelkih. Na splošno se bolje prenaša sečnina, vdelana v emulzijske sisteme tipa O/V, kjer so kapljice notranje - oljne faze porazdeljene po zunanji – vodni fazi. V višjih koncentracijah pa lahko sečnina povzroči draženje predvsem, če se nahaja v emulzijah tipa V/O ali v povsem lipofilnih mazilih, npr. vazelinu.

Pri absorpciji sečnine v kožo pripisujejo največji pomen podlagi, v katero je vgrajena. Najhitreje se absorbira iz emulzij tipa O/V, zato so takšni pripravki za zunanjo uporabo namenjeni takojšnjemu delovanju. Zgornja rožena plast se hitro in enakomerno navlaži, učinek pa ne traja dolgo, zato so pripravki primerni za redno, vsakodnevno nego. Vlažilni učinek sečnine iz lipofilnih emulzij ali mazil se razvije počasneje in traja dlje. V celotni roženi plasti je dosežena približno enaka koncentracija sečnine, s to razliko, da je višje koncentracije zaznati v celotni vrhnjici. Zaradi okluzivnega ovoja, ki ga predstavljajo lipidne sestavine na koži, se poveča sposobnost penetracije sečnine v globlje plasti kože in zmanjša izhlapevanje vode z njene površine. Dermalna aplikacija sečnine, vgrajene v emulzijske sisteme, kjer zunanjo fazo sestavljajo lipidi, je zaželena predvsem med terapijo bolezenskih in drugih stanj kože, kjer hočemo doseči povečano hidratacijo v vseh plasteh kože ali izboljšati prodiranje drugih zdravilnih učinkovin v kožo.

Sečnina je pomembna sestavina vlažilnega faktorja, naravno prisotnega v koži. Ne samo, da zadržuje vodo v koži, temveč učinkuje na roženo plast kože tako, da lahko le-ta veže več vode. Zato so kozmetični izdelki s sečnino primerni za nego vseh delov telesa, pri vseh stanjih, kjer se pojavlja suha, groba koža, ki se lušči. Skupaj z drugimi aktivnimi sestavinami predstavlja naravni vlažilni faktor tudi zaščito pred izsušitvijo kože, izpostavljene vplivom okolja pri delu (z vodo, detergenti) in v prostem času (sonce, veter).

Urea je namenjena zgolj zunanji uporabi  v koncentracijah med 5 in 15%.

Uporabljamo jo v kremah, losjonih, kremah za sončenje, losjonih za po sončenju, abrazivnih kremah, šamponih in gelih za tuširanje.

VIR: http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1689