Frankovski kadilni grm (frankincense), iz katerega se kadilo pridobiva, je bil včasih menda bolj dragocen kot zlato. Skupaj z začimbami in dragocenimi kamni je spadal med najbolj iskano blago, ki so ga z vzhoda prevažali po t.im. frankovski kadilni poti preko Indijskega oceana in Sredozemskega morja na zahod. Frankovsko kadilo so kupovali že Rimljani, ki so to krhko smolo prižigali pred kipi svojih vladarjev.

Kadilo pa so že takrat uporabljali kot zdravilo. Najstarejši dokaz o njegovi zdravilni moči najdemo v starem Egiptu. Papirus iz približno leta 1600 pr. n. št. opisuje mazilo, ki so ga pripravljali iz medu in kadila. Hipokrat (460-377 p.n.št.) je uporabljal kadilo za zdravljenje ran. Hildegard von Bingen (1098-1179) ga je uporabljala proti glavobolu. Tudi Sebastian Kneipp (1821-1897) je kadilo visoko cenil zaradi njegovih zdravilnih učinkov.

Z razvojem sodobnih farmacevtskih izdelkov pa se je o kadilu prenehalo govoriti. Čeprav se je njegov blagi in opojni vonj širil iz vseh cerkva in katedral, so njegovi zdravilni učinki padli v pozabo. Vse do 20 stoletja!

Vir: http://www.hram-trezor.com/bozvelija_vec_test.htm